temno

Stečaj družbe: Ali se splača čakati na bilanco ali tvegati odškodninsko odgovornost?

VPRAŠANJE

Sem lastnik in direktor družbe, katero nameravam poslati v stečaj (družba je sicer še dolžna nekaj plač delavcem in je v zelo slabem finančnem stanju). Bi se mi splačalo počakati še pol leta, na zaključek leta, ker se bo delala bilanca konec decembra in ne bi rad, da stečajnik brklja po bilancah družbe.

ODGOVOR


Spoštovani!

Kadar stečaj družbe predlaga družba sama (torej poslovodja v imenu družbe) velja domneva, da je družba insolventna. Vendar pa to domnevo lahko upniki družbe izpodbijajo, s čimer bi postala rešitev preko stečaja neučinkovita.

Vendar pa je, v kolikor je pri družbi insolventnost dejansko podana, direktor družbe dolžan predlagati stečaj družbe (če meni, da ne obstaja vsaj 50 % verjetnost, da se druže ne bi dalo rešiti s prisilno poravnavo), sicer je v nasprotnem primeru lahko odškodninsko odgovoren upnikom družbe.

Prostih rok, pri insolventnosti družbe direktor oz. poslovodja družbe nima, a.zgolj na podlagi podatkov, ki ste nam jih poslali, ne moremo zaključiti, ali na strani družbe insolventnost družbe v vašem primeru res obstaja.

Za insolvent velja, da ta nastopi, če družba v daljšem obdobju ni sposobna poravnati vseh svojih obveznosti zapadlih v tem obdobju (t.i. trajnejša nelikvidnost), ali, če bi družba postala dolgoročno plačilno nesposobna. Če se ne dokaže drugače, sicer velja zakonska domneva, da je družba nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njenih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali če sredstva na računih družbe ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne bi poravnala svojih obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi. Velja pa tudi – in nasproten dokaz ni dovoljen, da družba postane trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja:

  • s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali
  • s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,

in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.

Glede trajne nelikvidnosti (če se ne dokaže drugače), velja, da nelikvidnost pri družbi nastopi, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več svojih obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njenih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali če sredstva na njenih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka, ali, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnala svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.

Verjetno bi kaj od naštetega v vašem primeru prišlo v poštev in bi se lahko ugotovilo, da je (in od kdaj je) družba insolventna, s čimer je poslovodja vezan na trimesečni rok vložitve predloga za stečaj. Bi pa pri tem še izpostavili, da se stečajni upravitelj ob pričetku stečaja sam izdela otvoritveno bilanco ter ugotovi stanje družbe ter obseg njenega premoženja (aktivo in pasivo), ne glede na koledarski datum vložitve predloga za stečaj.

Sorodni prispevki